PREVEČ ČUSTVENA

Vedi, da bodo prišli dnevi, ko boš nekomu: 

– preveč čustvena, 
– preveč borbena, 
– preveč samozavestna,
– preveč empatična, 
– preveč povezana, 
– preveč karakterno močna, 
– preveč občutljiva, 
– preveč z željo po več, 
– preveč glasna, 
– preveč ???

Za koga je ta preveč?

Največkrat na terapijah iz vaših ust slišim ravno to besedo, da smo preveč. In vas čisto razumem, ko vam je težko, ker sem se sama dolgo let obremenjevala z nalepko: “preveč čustvena”. Velikokrat sem takrat izbrala umik, češ, da je biti čustven nekaj tako zelo narobe.

Pa potlačimo, zapremo se pred lastnimi občutki, čustvi. Zapremo se v svoj mehurček, ker bi preveč bolelo, če bi koga spustili vanj. In potem se vprašam, kdaj smo se naučili, da je biti PREVEČ, nekaj tako zelo narobe. 

” Veš Amadea, PREVEČ SEM RADOVEDEN, vse me zanima… zanima me tista dejavnost, hm pa tudi tista veš… Vendar ja, prav imajo, preveč sem radoveden… “- deček, 8. razred. 

Oh srce. Ljubi. Raziskuj. Spoznaj. SVET. SEBE. Kdo si? Kaj je zate? Kaj ni zate? Kaj je tvoje in kaj ni tvoje?

Kdaj smo naše močne točke obrnili v nekaj slabega? 

Pa da odgovorim vsem “preveč čustvenim”. Ljudje smo čuteča, ljubeča bitja in na to smo zares pozabili. Svoj notranji glas ne poslušamo, zaupamo zunanjim in naposled se le predamo.  A zunanji glas ponavadi zmaga, oziroma smo mi tisti, ki mu damo težo, moč… “saj bolj ve, več ima izkušenj, starejši je glas drugega…”, vsaj tako nas prepričajo…

Kje pa je tvoj glas? Kolikokrat ga zares zanemariš, ignoriraš, mu ne prisluhneš? Sama sem res zelo čustvena in velikokrat sem poslušala, “oh to boš še kdaj nasrkala, verjemi. “

A ta preveč čustvena, mi je dala možnost, da čutim sebe, da vidim sebe, prepoznam drugega, ko je v stiski. Dala mi je možnost, da iz nebesedne komunikacije razberem stanje posameznika, ker si dovolim čutiti, prisluhniti svojemu glasu, tistemu mojemu. 

Oči, oh kako zelo pozabimo na oči. Koliko lahko povedo, če le vidiš, če le prisluhneš. Če le opaziš. Si vzameš čas in zgolj pogledaš osebo, ki je nasproti sebe. 

“Kako veš, da ji je težko, saj pa ni nič povedala?” me je pred parimi tedni vprašala ena izmed oseb. Kako? Opazujem, zaupam svojemu glasu in, ko je ob pogledu na osebo žalosten, v stiski tudi sam moj notranji glas, enostavno vem… ” 

In zato drage moje, naj vas oznaka “preveč čustvena”, ne potre. Naj vam, da moč, da zmorete videti širše, da zmorete prisluhniti v prvi vrsti sebi, da čutite sebe in z izjemno toplino še ljudi okrog sebe. In tega vam ne more vzeti noben, razen, če se za to odločite same. 

A vprašam vas, zakaj bi? Koliko sebe potem izgubimo?

Vedi, da si lahko nekomu nekdo, ki ga dvigne. <3

Tebi in v spomin sebi. 
DOVOLJ SI. <3 

Amadea, lička gor*