ZAMERA
Kdaj pa kdaj me vprašajo: »Kako ti uspe, da na nekoga gledaš pozitivno kljub temu, da te je oseba prizadela?«
Moj dobri prijatelj me je naučil: »Z zamero boš gnila ti v sebi. Sploh se ne boš zavedala, ampak boš. Tvoje iskrive očke bodo ugasnile. In ti boš le živela, zato ker pač moreš. Ne delaj si tega. Ljudem, ki te prizadenejo, pošlji ljubezen. Potrebujejo jo.«
Zamero pogosto izda katera od oblik jeze ali razdraženosti oziroma dejstvo, da nočete biti v bližini določene osebe. Ne glede na to kako to poimenujemo, nas zamera lahko ubije. Veliko ljudi, ki se zaveda svoje zamere, se je noče prenehati oklepati, ker se jim zdi, da bi tako osvobodili krivca. Pri odpuščanju gre za lastni interes.
Odpuščanje, TEBE osvobodi krivca. Dokler mu nočete odpustiti ste privezani nanj, in čim dlje to traja, tem bliže ste temu, da vas bo zvlekel s seboj v prepad. Pogosto oseba, ki ji nočemo odpustiti sploh ne trpi zaradi naše zamere. Sploh ne razmišlja o vas in tej zadevi. Zato zamera ne more škodovati nikomur drugemu kot osebi, ki zamero goji. Torej vam! Najbolj ljubeča stvar, ki jo lahko naredite je, da razrešite to osebo svoje sodbe njenih napak.
Verjetno ste že vsi slišali za slavni stavek: »Lahko ti odpustim, a pozabil ne bom!« Velikokrat je ta stavek izgovorjen v jezi, besu, žalosti.
Si torej res odpustil?
Mislim, da se ne bom zmotila, ko napišem, da smo verjetno vsi že gojili zamero do nekoga. Vsaj tisto kratkotrajno. Pa nas je kdo prizadel, kdo užalil, naredil nekaj kar ni bilo v skladu z našimi vrednotami. Je pa zdaj pravi trenutek tudi za vprašanje: »Sem morda tudi sam kdaj komu povzročil bolečino?«
Najpomembneje je, da si dopustimo odpustiti, sicer sami trpimo. Stalna zamera nas razžira od znotraj. Celo potrudimo se in svoj razum prepričamo, da odpusti, mirni pa še nismo. Ni nam še uspelo odpustiti v celoti oziroma na način, ki bi nas osvobodil zamere, pod katero je skrito še razočaranje, žalost, jeza … Bolečina, ki je nočemo.
Ko delam komu reiki trema in zaznam, da korenska in srčna čakra nista v ravnovesju, vas velikokrat povprašam, če gojite do koga zamere? Včasih se sploh ne zavedamo. Mislimo, da smo že spustili zamere, ampak se zasidrajo nekje globoko v nas. Strah., jeza, žalost so tisti, ki potiskajo naše življenje in nas v prepad. Govori o svojih čustvih, občutkih. Dovoli si. Prepoznaj jih. In jim nameni veliko sočutja. Razboleli del sebe moraš osvoboditi te bolečine.
Kako?
Ljubezen.
Ljubi.
Lička gor,
Amadea*
