TI! ZAVRNJENA, TI! VRNJENA.

Gremo mimo trgovine, stekla so ravno pravšnja. V njih vidimo izložbo, artikle in hkrati še sebe. Tisti majhen odsev sebe, ko si lahko pobožamo svoje lase, ki štrlijo. V mislih nam skozi telo drvijo misli:

” Imela bi to!”, “Joj, nimam denarja!”, “Joj predebela sem”, “Joj, danes sem že preveč zapravila, kaj bodo pa rekli”, “Upam, da me noben zdaj ni videl, da sem se gledala v izložbi”,  “Eh, bom raje kupila za moža kaj, jaz ne rabim”, “Kaj bodo rekli, da imam spet nekaj novega?” Eh, v tem bom debela.”,…

Kričiš, tokrat v sebi. A bog ne daj, da bi zares kričala. Kaj bodo pa rekli ljudje okrog mene? Si poveš. Zmešana sem.

V trgovini stoji ženska, ki blesti v tem, ko skače iz ene preobleke v drugo. Poleg nje žena, ki si jo ogleduje in si misli svoje. Pa so sodbe, obsojanja. Drugih in naposled sebe. Sprejemanja? Oh kje pa. Zavračanja. Pa en dan tvegaš in si nekaj kupiš, zatem mogoče le to skrivaš ali čuvaš za posebno priložnost. Oblečeš to za partnerja ali morebiti za kakšno novo priložnost. Vsa sijoča, upaš, da bo partner zaznal, da si se danes posebej lepo uredila. Ne opazi. Vsa užaljena se zapreš vase in se mu žalostno umakneš. Nič ni, okej sem. Poveš. Nasmešek si nastaviš na usta in ga veselo nosiš iz dogodka na dogodek. Iz ene ulice na drugo ulico. Iz ene hiše v drugo hišo. Zavrnjena, zlomljena. Nič vredna.

Glej ga zlomka, kaj en kos oblačila povzroči. Razpad. Česa pravzaprav? Oh tebe. Jezna si na tistega, ki te je zavrnil, prizadel v bistvu pa je prizadet tvoj ego. Občutek prizadetosti, zavrnitve. Moški so vsi isti praviš, nič ne opazijo. Boli. Oh seveda, da boli. Minutko kasneje pa ti še kino odpove sestra, ker je zbolela. Razočarana. Zavrnjena. Eh ne samo moški, vsi so isti. POVEŠ. Tudi jaz bom zdaj nesramna, ne bom več drugih hvalila, nikamor hodila, naj vidijo, da se z mano ne dela tako.

A vprašam te, kolikokrat zares si zavrnila sama sebe tekom svojih let življenja?

Kdaj si šla nekam, proti svoji volji? Kdaj si rekla, da nisi lačna, čeprav si bila. Kdaj si si sprala ličila, samo da ne boš obsojena? Kdaj si si nadela obleko samo zato, ker to ustreza dogodku ali tvoji družbi? Kolikokrat si šla na kakšen dogodek, le za to, da bi ugajala drugim? Kdaj si rekla, da ti je vseeno kje sediš, čeprav si zunaj »umirala« od mraza. Kdaj si ignorirala svoje znake utrujenosti, čeprav si zajemala svoje zadnje vdihe? Kdaj si rekla, da nisi žalostna, čeprav si v sebi gnila. Kdaj si se potisnila nazaj v mehurček, ker so ljudje okrog tebe mislili, da si pijana, čeprav si bila le dobre volje? Kdaj si se potisnila nazaj, da ne bi bila za koga preveč? Preveč naporna, preveč urejena, preveč neurejena, preveč žalostna, preveč jezna, preveč tečna, preveč smešna, preveč dostopna, preveč lepa,… PREVEČ VSEGA? Kdaj si rekla da, namesto ne? Kdaj si naredila nekaj, kar nisi hotela?

Draga kraljica, kolikokrat resnično si zavrnila samo sebe že danes? Kdaj si se pozabila zaljubiti samo vase?

In vedi, da ta občutek prizadetosti in zavrnitve v odnosu do drugih in tebe, ne bo izpuhtel dokler ne boš nehala zavračati samo sebe. Niso te drugi zavrnili. Sama si se.

Povej da, trenutkom za katere živiš. Povej da, stvarem, ki te osrečujejo. Povej ne, če misliš ne. Povej, da si želiš sedeti notri, če je le tam bolj toplo in ti bo s tem bolj prijetno. Povej da ne ješ pice, če je ne maraš. Obleci si  to rumeno srajco, če jo želiš nositi danes. Povej da, objemu, če ga potrebuješ. Povej da frizuri, ki si jo želiš. Povej da, ljudem, ki te polnijo. Povej da, trenutkom, ki ti zanetijo iskrice v očeh.

Povej DA, SEBI! Ker drugače bo občutek zavrnitve prisoten toliko časa, dokler boš vztrajno zavračala sebe.

Povej, da se vračaš, k sebi, da ne boš več zavrnjena. Zavrnjena, naj se vrne. K sebi, k svojemu bistvu. Svoji lepoti, ki jo nosiš v sebi.

Vsak dan praznuješ TI, žena, mati, prijateljica, partnerka, kraljica. Kaj boš naredila danes, da boš odprla en del sebe in razprla krila svoje lepote?

En dan je premalo.

Vsak dan izberem sebe. Naj je to tvoja nova afirmacija.

Zdaj pa vzemi ogledalo in se opazuj ter se začni oboževati. Ker si krasna. Velika, majhna, močna, suha, urejena, neurejena, z mozolji ali brez, z gubami ali brez, žalostna, vesela, srečna, jezna…

DOTAKNI SE, SPREJMI SE IN GLEJ SEBE Z OČMI LJUBEZNI, KER SI!

Lička gor,

Tebi, prijateljica, ki to bereš. Dotakni se. S svojo dlanjo, sebe.

Amadea*