DAJ MI KLADIVO, DA PORUŠIM…

“Pogrešam kako zelo sem bil junak vseh misli in idej… Znal sem pokončno biti in stati ob vseh svojih idejah, željah, ljudeh. V roki sem držal list papirja, kjer sem imel napisano, kaj želim in kakšen ne želim postati. Bil sem nasmejan. Zaprl sem oči in pustil, da se mi zavrti cel niz dogodkov pred očmi. Hkrati sem jokal in se smejal. Znal sem objeti in se veseliti. Moja lička so le redko šla v žalostno smer, a zdaj le redko gredo v smer kot takrat, ko sem držal list papirja. Papir sem vrgel v koš. Moja želja je izginila in nasmeh skupaj z njim. Postavil sem zid. Svoje roke sem postavil kot policaj sredi križišča, ko usmerja voznike v gneči. Stran od vseh ljudi in idej. Ne želim. Dotika. Bližine. Objel bi sebe, a ne vem kako. Moje oči gledajo, a zgolj mimo. Rad bi pogledal. Spregledal. A ne znam. Kje sem se zataknil? Kako in zakaj? Kdaj sem dovolil, da moje dlani gredo pravokotno proti drugim?

Zrušil bi ga, ta zid. Vzel bi kladivo in ga zavihtel tako močno, da bi potreboval zgolj en udarec, da bi ga porušil. Oh, kako bi mi bilo to všeč.

A ne znam. Ne pustim. Ne dopustim. A tako zelo rad bi, da… ČUTIM. Postavim si cilj in ne dopustim, da me karkoli več prizadene. Moj cilj je jasen. Ne dopustim. Ne spustim. Ne prečkam. Ne čutim. Ne zmorem.”

vprašam ga….

Torej tvoj cilj trenutno je, da postaviš roke kot policaj sredi križišča. Steno. Zid okrog vseh ljudi. Ne spustiš. Ne želiš. Ne rabiš. Nočeš. In bežiš!

Ampak ali ni to dolgočasen cilj?

Ker glede na vse opisano, si želiš biti več kot si sedaj in nekje v vseh teh dogodkih in okovih si že bil nekdo, ki je čutil. Ki je ljubil. Ki je žarel. Ki je vedel kako in ki je vedel zakaj. Čutiš. Več kot očitno je, da nisi dolgočasna oseba. Prepričana sem, da ravno sedaj, ko to bereš, veš, da se še vedno znaš nasmejati tako, da gredo kotički ust navzgor. Preprosto je. Nasmeh. No daj. Nekje izza vseh okov, ki si si jih postavil okrog sebe, je nasmejana oseba, ki čuti. Ta svoj cilj okov si si postavil, nekje iz verzije, ko si bil prestrašen, naveličan, razočaran, sit vsega kar se dogaja. Bilo je preveč. Vseeno pa ni to verzija, katera se skriva v tebi. V tebi je neskončen potencial, ki sega veliko dlje, kot si sam predstavljaš. Del tebe, ki je zanimiv, strasten, iskriv, nagajiv. In del tebe, ki želi živeti in početi stvari, ki bogatijo ta del tebe. Oh in se smejati. Pod zvezdnatim nebom ali nebom, ki diši po kapljicah dežja.

Zato si zate želim, da spremeniš svoj cilj.

Bodi oseba, ki daje. Ki navdušuje. Ki naredi korak naprej. Ki naredi spremembo. Tudi če te je strah. Tudi če se bojiš ali se soočaš z novimi situacijami, ki jih ne razumeš. Želim, da greš za tistim kar si želiš. Da ljubiš. Ker si čudovita oseba. In ne zato, ker bi nekaj imel od tega ali ker boš ljubil zgolj takrat, če ne boš prizadet. Ti se boriš!

Vsak ima vsaj eno osebo, ki jo ima rad. Imeti nekoga rad pomeni več kot samo da jim daješ. Kaj sporočaš tej osebi s stavkom, da je tvoj primarni cilj, da držiš roke pravokotno navzgor proti drugim ljudem?

Pomembno je, da jim pokažeš, kaj ljubezen je. Pokaži osebam, ki jih imaš rad, kako izgleda dobro življenje! Kako izgleda, ko počneš izjemne stvari. Naposled bodo tvoje ljubljene osebe dobile moč ravno od tebe. In če bodo tvoje ljubljene osebe videle, da se skrivaš, da postavljaš zidove okrog sebe, bo to vplivalo tudi na njih. Skrbelo jih bo. Vsi ti, bodo videli v tebi osebo, ki se skriva, obupuje namesto močno osebo, ki se bori in pokaže kdo zares je. Spraševali se bodo, če bi tudi sami morali biti takšni. Imeti strah pred drugimi, pred izkušnjami in če bi tudi sami morali začeti postavljati zidove okrog sebe.

Zato, nekaj najlepšega kar lahko storiš za druge je, da jim pokažeš dober vzgled. Pokaži jim kako zelo borben si. Kako zelo močen si. Kako veliko imaš ponuditi svetu. Kako zelo veliko lahko daš. Kako lahko ljudi obsiješ s svojo ljubeznijo.

In ljubiti druge pomeni veliko več kot DAJATI jim. Pomeni, POKAZATI jim.

Vsekakor imaš v življenju ljudi, ki jih imaš rad. Pokaži jim, da je vredno. In vedi, da na tem planetu ni dovolj močne osebe, ki bi te lahko poteptala.

Ker si več od betona. Zato vzemi “kladivo” in poruši.

To si ti. Oseba, ki ljubi. Oseba, ki sama ruši svoje zidove. Oseba, ki roke sklene v polkrog in objame. Sebe in druge.

Ker v številki 1.000.000, nisi NIČ, ampak MILIJON.

Lička gor,

Amadea*