MAVRICA

Toliko različnih odtenkov, toliko različnih pomenov. Kjer se nekaj začne in nekaj konča. Neskončna paleta vseh doživetij. Naših. Kot mavrica so naša čustva. Nekatera prepoznamo, jih sprejmemo, izrazimo in predelamo. Pridejo trenutki, ko bi se nekaterim radi izognili, jih potlačili in pustili nekje v preteklosti. Skoraj vedno pa pridejo za nami ter nas opozarjajo, da je nekaj potrebno narediti, da nas življenje lahko ponese naprej.

Tako vsak posameznik doživlja svojo paleto barv mavrice. Pri enih paleta temačnih, pri drugih paleta bolj živahnih barv. Je pravilo? Ga ni. Gremo skozi obdobja, ko življenje rišemo s temno barvo, barv žalosti, jeze, strahu, razočaranja, ki niso nič manj pravilne, kot če bi začeli risati z bolj živahnimi barvami, barv veselja, ljubezni, navdušenja, ponosa, samozavesti. Barva je naša izbira in je pravilna za vsako naše doživetje. Enkrat rišemo z rdečo, drugič s črno. Uspeh je, če iz črne preidemo na rjavo ter iz rjave na odtenek svetlejšo barvo. Uspehi so naši, samostojni. Potrudili smo se. O sebi vsak dan spoznamo nekaj novega. Včasih smo na poti sami, včasih nam kdo ponudi roko, lepo besedo, da gremo naprej. To so trenutki, ki nas zbistrijo do te mere, da ko smo v razponu temačnih barv, da vemo kaj vložiti in na katere akterje se opreti, da pridemo do živahnih barv. Barv upanja, zadovoljstva, radovednosti, želje po novosti. Želje, da si zaželimo živeti še en dan, dan ki bo nov, dan ki bo prevzet z vsemi čarobnimi stvarmi. Dan, ki nam bo pomenil vse ter nas dvignil višje. Priznajmo si, pridemo v obdobje, ko smo v temačnih barvah, a resnično pridejo tudi obdobja, ko je vse živahno. Če si le priznamo in če si le dopustimo sanjati o lepših barvah.

Je pa kdaj potrebno pogledati v ogledalo in se zavedati, da se resnično vse zgodi z namenom. Se kdaj vprašati: »Zakaj točno sem sedaj jezen/-na? Kaj lahko spremenim pri sebi? « Šele, ko smo sposobni lastne samokritike, lastne samorefleksije o svojih dejanjih, odzivanjih- šele takrat lahko stopicamo vse višje in višje. Čustva so del nas, in ko negativna čustva sprejmemo kot nekaj pozitivnega, bomo določene stvari lažje sprejeli, se iz njih nekaj naučili ter naprej gradili na sebi. Dovolite čustvom, da so. Velikokrat si povem, da je v vsaki situaciji nekaj dobrega. Če si seveda to razmišljanje dovolite tudi vi in se poskušate pomiriti sami s sabo. Vsa čustva so del nas in življenje vas bo res poneslo naprej, če boste v njih začeli uživati in se jim prepustili. Velikokrat trpinčite svoje telo, če čustva poskušate prikriti.

In tudi, če kdaj pride temačna barva nazaj, boste takrat vedeli, kako ravnati in kako spremeniti svoje razpoloženje ter odzivanje, da bo ne le vaš svet živahen, ampak da bo tudi svet okrog vas bolj pester. In tudi, če bo takrat vse pisano in se barve ne bodo ujemale- takrat bo vaš svet vse več kot pa siv. In to je življenje. Mavrica.

Lička gor,

Amadea